KAKO TE RAZNE DIETE IN PREHRANSKI NAČRTI PRIPELJEJO DO PREHRANJEVALNIH MOTENJ

Navadno se ne piše in ne razpravlja o psihičnem vplivu omejevalnih diet, kot so Whole30 (dieta brez "vnetnih" živil), keto in LCHF (dieta z nizko vsebnostjo ogljikovih hidratov in visoko vsebnostjo maščob) ali paleo (dieta z živili, ki naj bi se jedla v času paleolitika). Ljudje si želijo zmanjšati telesno težo in izboljšati razpoloženje na račun teh diet. Vse več strokovnjakov pa trdi, da lahko nekatere od nas usmerijo na pot prehranjevalnih motenj neurejenim prehranjevanjem.



Poskusila sem Whole30 januar in v začetku res uživala. Ponavadi se obremenjujem z možnostmi in sem rahlo zmedena, ko ugotavljam, kateri so najnovejši pravilni zajtrki, zato je bilo lepo imeti smernice. Smernice so dovolile, da si naredim smoothije in preizkušam nove recepte za večerje. 

Čez nekaj dni sem začela opažati čudne misli. Brala sem nalepke na vsem (v resnici je dobro, da beremo deklaracije, ampak iz drugačnih razlogov) in začela razmišljati o sestavinah, ki so opisovale sladkor in oglikove hidrate - kot "slabem". Prav tako sem opazila, da so se začela živila v moji glavi stalno ločevati na "skladna" in "neskladna" . Tako so namreč označena živila pri tem prehranskem režimu.

Ker poznam več ljudi, ki se borijo z motnjami prehranjevanja, sem se pričela spraševati, ali so takšne diete, ki zapovedujejo, da ne morete jesti niti fižola, niti kvinoje (čeprav sem v resnici  ena redkih, ki mi kvinoja naredi tako slabo, da me zvije že ob misli nanjo), morda povod za neurejeno prehranjevanje za nekatere ljudi, oziroma začne prihajati do prehranjevalnih motenj. Mnenje prehranskih strokovnjakov je, da je.

Vse diete za zmanjšanje telesne mase delujejo proti navadi, da naj jemo le, ko smo lačni, kar se imenuje tudi intuitivno prehranjevanje. Čim bolj omejimo prehranjevanje s tipom hrane, tehtanjem hrane ali s štetjem kalorij ali maščobnih gramov, bolj zavračamo in preglasujemo signale našega telesa za lakoto, zadovoljstvo in sitost.

Medtem, ko imajo nekateri ljudje koristi od restriktivnih diet zaradi svoje omejevalne narave, kot recimo jaz na začetku, mnogi težko prenašajo skrajnost. Večina ljudi gre v take in podobne diete zaradi cilja: izguba teže, bolj čista koža, mirnejši živci, boljša samopodoba, boljše počutje, ... 

Če (še bolj verjetno, ko) ne delujejo, je normalno, da se ta, ki je na dieti, razjezi. Ljudi, ki so po naravi nagnjeni k anksioznosti in obsesivnem razmišljanju ali tiste, ki so nagnjeni k odvisnosti, pa razstrupljanje ali dieta dejansko lahko pripelje do nečesa bolj nevarnega.

Pravila diet lahko spominjajo na faktorje tveganja motenj v prehranjevanju

Diete so pogosto povezana z razvojem bulimije nervoze in prenažiranje. To pa telo zmede in misli, da strada, kar pripelje do nepravilnih signalov za lakoto. 

Medtem, ko sem se šla Whole30, sem se že obsedeno izogibala celotnim skupinam hrane, da bi bila prehrana "skladna", vključno z žitaricami in stročnicami. Resnica je, da so ta živila lahko resnično pomembna za prebavo nekaterih ljudi in niso nujno slaba. 

Kar nekaj časa je bilo potrebnega, da sem se spet dobro počutila po tem, ko sem spet jedla "normalno". 

"Vse-ali-nič razmišljanje je značilnost, ki je lahko povod za razvoj prehranjevalne motnje po razstrupljanju ali dieti.

Nekateri ljudje ne razumejo, kako ustvariti uravnotežen obrok, ker slepo sledijo tem strogim smernicam za prehrano.


Avokado in slanina za večerjo ni uravnotežen obrok, čeprav je na seznamu "skladnih" živil na Whole30. Na žalost je bil ta obrok večinoma sestavljen iz maščob, skoraj brez beljakovin, vlaknin in drugih hranil.

Razširjena medijska pokritost in kulturno sprejemanje prehrane, kot so Whole30, keto, LCHF in paleo (od katerih so slednje včasih predpisane s strani zdravnika), lahko pripeljejo za to dovzetne ljudi bližje motnjam prehranjevanja.

Prav tako lahko zavedejo različne FB skupine, kjer se hitro linča nekoga, ki je "grešil" na prehranjevalnem režimu. 

Na srečo sem svoje čudno razmišljanje opazila zgodaj in "dieto" opustila.

Omejeno prehranjevanje (dieta) v resnici signalizira telesu, da se izogne lakoti, kar pa lahko vodi do prenažiranja in še večjih signalov lakote.  

Večina ljudi, ki se gre katero koli omejevalno prehrano za kratek čas, verjetno pridejo na cilj brez "neželjenih stranskih učinkov", če pa ste nagnjeni k anksioznosti, kompulzivnosti in zasvojenosti,  pa bi bilo morda bolj varno, če bi se najprej posvetovali z zdravnikom ali nutricionistom in mu najprej odkrito povedali za morebitne motnje v osebnosti.


*Zapis je povzetek osebne izkušnje in spremljanja svetovnega spleta na to temo. 

Ljubljana, Slovenia

©2017 by HELENINE ČAROVNIJE. Proudly created with Wix.com

This site was designed with the
.com
website builder. Create your website today.
Start Now