Peti dan letošnjega skupnega glavnega dopusta že teče. Vmes se je dogajalo ogromno! Predvsem pa uživamo eden z drugim in uživamo v nas. Če me poznaš v »real life«, potem veš, da je moj mož ogromno odsoten zaradi narave dela, ki ga opravlja. Ravno zaradi tega so nam naši dopusti sveti. Ker smo skupaj, ker je z nami, ker ga nihče ne bo poklical v smislu: »ej, Igi, a lahko….«
Že leta se vozimo na dopust na otok Rab, otok sonca. Njegova surova stran, ki gleda na celino je popolnoma drugačna od zelene in razgibane pokrajine na strani, ki gleda proti odprtemu morju, proti Pagu, Cresu, Lošinju.
Otok obožujem, vsako leto odkrijemo kaj novega, nov lokal z najboljšim sladoledom smo že odkrili, vse tri glavne ulice v mestu imamo v malem prstu, vemo kje dobiti najboljše koktajle, kje nas čaka najlepši sončni zahod, kje so plaže, ki se jim je v sezoni najboljše izogniti, ker so nagužvane s turisti, kje so natakarji prijazni tudi septembra, ko se z njimi pogovarjamo »di idu na odmor u desetom mjesecu«
Veš kje mi je tudi lepo? Na tržnici! Tam so stare branjevke zvite kot lisice, poznajo vse trike kako namamiti kupca, da bo vzel zelenjavo pri njih, tam izveš ogromno, če si le pripravljen poslušati. Nove recepte, trike, kdo ima boljšo zelenjavo, pri kom kupiti ribo, da je res ulovljena eno noč prej in ni prišla na ledu iz nedoločene lokacije.
Precej tekoče govorim hrvaški jezik, na splošno se v vsaki državi kjer smo, poskušam prilagajati njim, imam pa tudi par prijateljev na različnih lokacijah na Hrvaškem, tako da po posluhu pobiram dialekt, ker se samega jezika nikoli nisem učila drugje kot med ljudmi.
Danes so mi glasno ponujale sveže fige, pa če spremljaš moje storije na Instagramu, potem veš, da imamo le-te trenutno v fazi zorenja na vrtu in jih res ne potrebujem. Z nasmehom sem jim odgovorila: »Hvala puno, al jih imamo doma! Ne tribaju mi.« One meni: »Ča ste iz Dalmacije došli na Rab?!« 😊 😊 😊 ne morejo verjeti, da sva Slovenca, ki že leta hodita na Rab – nema slovenskog naglasa!
Da skrajšam – od njih sem dobila najboljši recept za buzaro na rdeče, no pa od starejše sosede, ki se je prišla podružit z nama, ko sva buzaro delala zunaj pri kaminu.
Te zanima? 😉 Beri dalje.
BUZARA NA RDEČE
Potrebuješ (za 4 lačne):
Pol kg svežih škampov
1 kg svežih dagenj
1 šopek peteršilja
2 manjši ali 1 velika glavica česna
1 manjša čebula
2 žlici drobtin
2.5 dcl belega vina
2 velika paradižnika – prisežem na volovsko srce
1 dcl olivnega olja
poper
Priprava:
Dagnje s krtačko očisti in jim z nožem odstrani brado. Škampe oplakni pod mrzlo vodo.
Na tanke liste nareži čebulo, na drobno sesekljaj česen in peteršilj. Paradižnike olupi in jih nareži na kockice. Pripravi še drobtine in vino.
Na olivnem olju popraži čebulo da rahlo porumeni. Na čebulo stresi škampe in dagnje in premešaj. Na hitro popraži.
Dodaj sesekljan česen in peteršilj, premešaj. Dodaj še na kockice narezan paradižnik, še enkrat premešaj in potresi z drobtinami, popopraj in zalij z belim vinom.
Dobro premešaj in kuhaj na rahlem ognju še 15 minut, da se okusi povežejo, dagnje odprejo in škampi skuhajo. Vmes še parkrat premešaj.
Postrezi vroče s kosi belega puhastega kruha, z veliko kruha! Zraven ponudi belo vino, ki je ostalo od kuhanja - zato tudi za kuhanje izbiraj kvalitetno vino.
Dober tek!
PS: vse školjke, ki se surove ne zaprejo, ko potrkaš po njih, oziroma se med kuhanjem ne odprejo, zavrzi, ker se take ne jedo.
